Registriraj se
Ste pozabili geslo?
Up. ime: Geslo:

Bio-vrt svetuje: Nove sorte semenskih krompirjev

Bio-vrt svetuje: Nove sorte semenskih krompirjev

Semenski krompir

Že vrsto let smo med največjimi ponudniki semenskega krompirja v Sloveniji. Trg oskrbujemo s kvalitetnim semenom naših dolgoletnih dobaviteljev iz tujine (Belgija, Nizozemska, Luxemburg, Nemčija, Danska, Škotska...), ki so žlahtnitelji in pridelovalci s tradicijo.

Semenski krompir - razpredelnica

(V razpredelnici so zapisane podrobnejše informacije o sortah krompirja. Opisi sort so narejeni po našem najboljšem znanju in vedenju. Vendar je pridelava krompirja odvisna od mnogo naravnih in drugih pogojev, zato ne moremo prevzemati odgovornosti za morebitna odstopanja.)

Zanimive informacije

Kvaliteto posamezne sorte ocenjujemo po kuhanju in jih razvrščamo v A, B, C in D kulinarični ali jedilni tip oz. AB ali BC.

Pri tem ocenjujemo:
- razkuhavanje,
- teksturo mesa,
- vlažnost mesa,
- okus,
- spremembo barve,
- naklonjenost k potemnitvi kuhanega krompirja in
- vonj.

Kulinarični ali jedilni tip A: Sorte, ki po kuhanju ostanejo trde in se ne razkuhajo, struktura mesa je drobnozrnata in se dobro režejo. To so tipične solatne sorte.

Kulinarični tip B: Temu tipu krompirja pripada največ sort. Meso je po kuhanju rahlo vlažno, drobnozrnato in malo moknate strukture ter se ne razkuha. To so sorte, ki so namenjene najrazličnejši uporabi, tako za kuhanje, pečenje kot praženje. Mnoge sorte dajo tudi odličen pomfrit.

Kulinarični tip C: V to skupino spadajo sorte, ki so po kuhanju moknate in vsebujejo veliko škroba, se pa tudi precej razkuhajo. Te sorte uporabljamo za pripravo pire krompirja, raznih kašic, kroketov ali kakšno drugo krompirjevo testo.

Obstajata tudi tip AB in BC: Ta dva tipa sta nekako na meji med osnovnimi tipi, namenjena pa sta za pripravo tako enih kot drugih jedi.

Kulinarični tip D: Sem uvrščamo sorte, ki se zelo razkuhajo, meso je debelozrnato, izrazito moknato in suho. Uporabljajo se za krmni krompir in za proizvodnjo škroba ali alkohola.

Ali ste vedeli, ...

da se je v Evropo krompir razširil po zaslugi Špancev, ki so ga odkrili med osvajanjem Južne Amerike v 16. stoletju. Rastlino so tam uporabljali v zdravilstvu in za prehranjevanje. V Evropo so krompir prenesli predvsem zaradi lepih cvetov in listov, zato so gomolje posadili kot okras okrog gradov in samostanov,

da so zaradi nepoznavanja in vraževernosti imeli v srednjem veku ljudje odklonilni odnos do uživanja krompirja. Uživali so surove jagode in gomolje, kar je povzročalo zastrupitve,

da imajo pomembno vlogo za pravilno pripravo krompirja in kasneje širitev področij posajenih s krompirjem ruski car Peter Veliki, Katarina Velika, pruski kralj Friderik II. in avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v 18. stoletju uvedla obvezno sajenje krompirja,

da je leta 1845 bolezen uničila polovico krompirjevega pridelka na Irskem, kar je pomenilo več sto tisoč mrtvih zaradi lakote in milijon izseljenih v Ameriko,

da smo koloradskega hrošča dobili iz Amerike po prvi svetovni vojni,

da krompirju v Sloveniji rečemo tudi bob, čompa, grumpir, jabučice, kampir, korun, kepa, krumpelni, laška repa, muga, podzemljica, turška repa, zemljak… in še in še.

Vir: spletna stran Roko, d.o.o.



Za komentiranje se prijavi ali registriraj.
Up.ime:
Geslo:
Registriraj se
Ste pozabili geslo?
Skrij okno
  Kategorije
Oglaševalci
  1. Katero vino imate raje ?


© 2009-2010 bio-vrt.si - Portal za ekološko vrtnarjenje